DihašDiham.Si

Zajemi zrak, telo potrebuje pri krvi več kot dovolj malih kisikov

Manj bomo utrujeni, bolj zbrani, predvsem pa bolj zdravi in mladostni.

Ko se človek rodi, prvič globoko zajame zrak in vdihne. Pljuča se razširijo in napolnijo s kisikom. Od takrat naprej se bolj ali manj samodejno diha. Pa bo to dovolj za vse naše potrebe po kisiku? Sam način življenja bo bistveno vplival na to, koliko kisika in kako ga bodo dnevno prejemale vse naše celice. Dovolj gibanja na svežem zraku, v prehrani dovolj svežega sadja in zelenjave, se pije dovolj vode in ne nazadnje, a se sploh zna še pravilno dihati? O tem se premalo govori …

Brez kisika ne bo življenja.

Človek zdrži brez kisikov le par minutk. Če jih ni, to pomeni smrt za celico. Človeško telo je sestavljeno iz milijarde celic, različni tipi celic pa sestavljajo različna tkiva, od kosti, las, kože, oči, možganov, mišičevja … Vsaka posamezna celica se prehranjuje, diha, izloča, se giblje in odziva, raste in se razmnožuje. Vse telesne celice pa imajo skupni cilj: ustvarjajo se razmere, v katerih lahko nemoteno živijo in opravljajo vse svoje delo. Čeprav so vse dejavnosti, s katerimi se ohranja ravnovesje v telesu, po svoje pomembne, pa ustrezna oskrba organizma s kisiki gotovo sodi med zelo pomembno.Kisik je plin vezan na kri, v njem pa množica malih kisikovih delčkov v izmenjavah podatkovnih baz.

.

Pot kisika iz pljuč do celic

Kisik se nahaja v zraku, ki vsebuje nekaj manj kot 79 odstotkov dušika in 21 odstotkov kisika. V naše telo vstopa z dihanjem po dihalnih poteh do pljuč. Pljuča so pravzaprav največja površina človeškega telesa, ki se stika z zunanjim okoljem, saj merijo pri odraslem človeku okoli 100 kvadratnih metrov. S pomočjo srca in ožilja potem kisik potuje po celem telesu do celic, ki jih oskrbi s potrebno energijo za življenje. Pri metabolizmu se iz celic izloča ogljikov dioksid. Ta po krvi prispe do alveolusov, kjer se izloča v zrak, ki ga izdihnemo. Izdihani zrak je toplejši in bolj vlažen. Ogljikov dioksid sam po sebi ni strupen za organizem, je pa bistvenega pomena uravnoteženo odstranjevanje ogljikovega dioksida iz podatkovnih baz.

Pomanjkanje kisikov pri potovanju kisika po krvi ima številne neprijetne posledice: glavobol, vrtoglavica, utrujenost, brezvoljnost, slaba koncentracija, slab spomin, občutki depresije, stresa, anksioznosti. predvsem pa zmedo v načinu razmišljanj. Telo, ki je dobro preskrbljeno s kisikom, ni le bolj imuno na bolezni, temveč uničuje tudi bolezen, ki je v telesu. Tudi starati se začnemo, ko telo ni več sposobno obnavljati vse celice hkratno.

Ker je dihanje samodejni proces, ki zameji kognitivne sposobnosti nas niti ne zanima preveč. Vedno se najde kak izgovor, ponavadi je to … saj se že skoz diha. Stanja nepredihanosti se sproti privadimo na tak način, da nam ni niti jasno, da se gre zares. Zato se je v sredjih letih in naprej potrebno zavestno odločiti in začeti vedno znova s pomočjo samo-predihavanj vedno znova nazaj ponastavljati si dihanje samo, in to na dovolj transparenten način, da le to odpira celotno dihalno pot in da dih steče izpod popkov nazaj navzgor. To nam omogoča, da bomo imeli dovolj kisikov tudi za sodelovanje možganov. Za začetek (kot preventiva) nam bodo tu lahko v srednjih letih pomagali najprej čisto preprosti uvodni intuitivni vadbi iz samo-predihavanju vVjiVaj ter sistemi Dihaš.si. To sta predihavanje ledvice v krožno vezanem dihanju ter  spodbudna vadba pod imenom “v orlov let”.

Pravilne postopke vadb se spoznavajo na naših uvodnih predstavitvah (spremljajte FB), ali pa še bolj preprosto. Vadbe so zdaj v pisni obliki popisane na delovnih listih 1.A tudi zato, da se danes lahko prav vsak odloči kar za samo-predihavanje v tišini svojega doma. Naročate jih lahko .. tu…

 

Delite objavo:

Facebook
Twitter
Pinterest
LinkedIn